O balonarstvu

Prvi slovenski balonar

Prvi Slovenec, ki je imel priložnost videti balon, je bil matematik Jurij Vega in to že leta 1784, manj kot leto dni po prvih poletih v Parizu. Balon je videl na Dunaju. To je bil toplozračni balon s prostornino 4000 m3, ki ga je zgradil Johann Georg Ituwer. Leta 1800 je Vega izdal četrti zvezek svojih matematičnih in fizikalnih predavanj, v katerem je tudi obširno poglavje o ozračju ter aerostatičnem in aerodinamičnem vzgonu.

Že deset let po objavi tega Vegovega pisanja se pojavi prvi Slovenec že tudi med balonarji letalci. Dr. Gregor Kraškovič, v svojem času znamenit zdravnik, je izvedel vsaj šest poletov v raznih mestih (Pešta, Dunaj in drugi) s plinskim balonom. V zadnjih dveh desetletjih 19. in začetku 20. stoletja so prihajali v Slovenijo poklicni balonarji, ki so prirejali javne nastope predvsem v Mariboru in Ljubljani.

Leta 1904 dobi dr. Gregor Kraškovič svojega balonarskega naslednika na slovenskih tleh. To je bil dr. Maks Samec, ki pa ni gojil balonarstva le iz športnih nagibov, marveč tudi iz znanstvenih, saj je raziskoval svetlobno intenziteto in njeno absorpcijo. Znani so podatki le o petih njegovih poletih.

V letih neposredno pred 1. svetovno vojno se je Maribor razvil v izredno dejavno balonarsko središče. Glavni junak tega središča je bil Max Macher (na Ravnah rojeni sin mariborskega trgovca). Eden od njegovih podvigov je bil 20-urni polet z balonom čez Evropo od Fischamenda do Pomorjanskega zaliva. Dokaj živahnega balonarskega obdobja v Mariboru je bilo z začetkom 1. svetovne vojne konec.

Začetki sodobnega balonarstva v Sloveniji segajo v leto 1978, ko je poletel prvi balon in je v košari bolj po nesreči kot namenoma ponesel Slavka Šorna.

Pravzaprav se je vse skupaj začelo že prej, ko je skupina letalcev zanesenjakov leta 1975 razmišljala o tem, kako bi jadralni zmaj dvignila na višino 10.000 metrov. S te višine bi zmajar lahko poletel. Pripravili so projekt, izdelal ga je g. Fele, poiskati je bilo treba le še denar za izdelavo. K sreči je pristal na financiranje Fructal iz Ajdovščine, njegovo reklamo so obesili na kupolo balona. Dve leti so krojili,  šivali in preizkušali to, kar so sešili. Balon je bil izdelan in pripravljen na polet jeseni 1978. Po nekaj napihovanjih, ko so bile vse napake odpravljene, pa se je vrv, na katero je bil balon privezan, odtrgala. Polet se je srečno končal nekaj ur pozneje na Žirovskem vrhu.

V Sloveniji je balonarstvo počasi pridobilo na množičnosti. V deželi z 2 milijonoma prebivalcev smo izšolali nekaj manj kot 150 pilotov in registrirali 50 toplozračnih balonov. Za letenje sta primerni predvsem osrednja in vzhodna Slovenija.

Državna prvenstva smo organizirali 17-krat in slavili 8 prvakov. Mladi rod tudi pri nas vztrajno trka na vrata in premika meje. Tako smo dočakali evropsko žensko prvakinjo v letu 2010, ko je v Litvi slavila Gabriela Slavec, in bronasto medaljo na evropskem prvenstvu, ki jo je osvojil Vito Rome v letu 2015.

Jurij Vega

Jurij Vega

Maks Samec

Maks Samec

Samčev plinski balon

Samčev plinski balon

 

 

Spomenik Ženavlje

18. avgusta 1934 sta stratosferska letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst z balonom pristala v Ženavljah v Prekmurju. Vzletela sta zjutraj ob 6. uri z letališča Hou-Havenne v Belgiji, dosegla višino 16.000 metrov in po 14 urah letenja pristala. Ker je bil v nižjih plasteh neugoden veter, ju je odnesel čez Avstrijo proti vasici Ženavlje. Pokrajina ob Muri in s tem tudi Ženavlje sta postala znana širom Evrope. Za Goričko je bil ta dogodek prava senzacija, saj se je, poleg različnih poročevalcev, zbralo približno 6.000 ljudi. To je bil tudi prvi pristanek kateregakoli balona na slovenskih tleh.

Na mestu pristanka stratosferskega balona je občina Gornji Petrovci leta 1997 postavila spominsko obeležje trajne umetniške vrednosti, ki je delo akademskega kiparja Mirka Bratuše, in 18. avgust razglasila za občinski praznik. Bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, se lepo sklada s pokrajino ter vabi popotnike na ogled in počitek.

Spomenik Ženavlje - bronasti kip

Ženavlje

 

Evropsko prvenstvo

Od 9. do 18. septembra 1994 se je v Prekmurju odvijalo evropsko prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni. Tekmovanja, ki je potekalo na letališču Rakičan pri Murski Soboti, se je udeležilo 56 ekip iz triindvajsetih držav. Tekmovalno območje je obsegalo severozahodni del Slovenije in, prvič v zgodovini evropskih in svetovnih prvenstev, tudi zračni prostor sosednjih držav, Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Veliko število gledalcev je bilo navdušenih nad številom pisanih balonov v zraku.
Vreme je bilo ugodno za letenje, saj so piloti v petih tekmovalnih dneh poleteli sedemkrat. Po sedemnajstih tekmovalnih nalogah, ki jih je določil direktor tekmovanja Les Purfield, je bil vrstni red naslednji: Jean Marie Huttois (Francija), Uwe Schneider (Nemčija) in Claude Sauber (Luksemburg).

Tudi slovenski tekmovalci so dosegli solidne rezultate: Avi Šorn je bil 25., Janez Bernard pa 55.

Tekmovalci so bili zelo zadovoljni z organizacijo, za katero je skrbela ekipa 92 članov iz 16 držav, s prijaznostjo domačinov in lepo pokrajino za letenje.

Baloni (simbolična slika)

 

O klubu Roto balon klub

Balonarsko društvo ROTO je bilo ustanovljeno leta 1993 z namenom promovirati podjetje ROTO in balonarstvo v Pomurju. Leta 1994, ko sta Matjaž in Štefan Pavlinjek dobila dovoljenje za letenje, je balonarstvo postal družinski šport. Klub ima tri aktivne pilote (Matjaž Pavlinjek, Goran Grgič, Radoš Švagelj), ki se redno udeležujejo regionalnih, nacionalnih in mednarodnih tekmovanj. Najboljši rezultat kluba je 3. mesto Radoša Švaglja na državnem prvenstvu leta 2015 in 2017. Matjaž Pavlinjek je predsednik kluba, glavni sponzor kluba pa je ROTO - družinsko podjetje z 69-letno tradicijo.

Roto balon